Najbolj nenavaden slikar 16. stoletja, ki je povezal bizantinsko umetnost,
ob
kateri je odraščal, s srednjeveško tradicija Španije, v kateri je deloval
El Greco [Greko] se je rodil verjetno leta 1541 v vasi Fodele na otoku Kreti,
ki je bil v posesti beneške republike. O njem vemo le, da je svoj prvi slikarski
pouk dobil pri slikarjih ikon, značilnimi za grško tradicijo, ki so se držali
nikoli spremenjenih ikonografskih določil. Okoli leta 1567 je tako kot mnogi kretski
slikarji prišel v Benetke. El Greca je prevzela beneška umetnost. Njegov mentor
je postal veliki Tizian [Ticjan], vendar so nanj veliko bolj vplival Bassano,
Baroccio [Barokjo], Veronese [Veroneze] in Tintoreto, v Parmi je občudoval Correggia
[Koredža] in v Rimu se je srečal z Michelangelom [Mikelandželom]. Njegove slike
v tem italijanskem obdobju so se stilno zelo razlikovale glede na slikarsko znanje,
ki ga je z leti pridobival. Med drugim sta nastali: Kristus ozdravi slepega (1560)
in Oznanjenje (1570-75).
Okoli leta 1576 je El Greco pripotoval v Španijo. V začetku je bil v službi kralja
Filipa II. V tem času je nastal portret Sanje Filipa II., toda ker mu slika Mučeništvo
sv. Mavricija ni ugajala, je leta 1580 odšel v Toledo, kulturno in intelektualno
prestolnico Španije v 16. stoletju.
Leta 1586 je naslikal Pokop grofa Orgaza za cerkev San Tomé, delo, ki mu je prineslo
slavo in veliko naročil. Postal je tudi zaželen portretist.
Ponosni in neodvisni slikar se je v Španiji vedno podpisoval z grškim imenom.
V Toledu je najel hišo, kje je sedaj njegov muzej, zbiral stare zapise, se uspešno
umikal zakonom cerkvene administracije in celo nekaj časa živel v divjem zakonu
s špansko aristokratinjo in imel z njo otroka, poznejšega španskega arhitekta
Jorjea [Horheja] Manuela.
El Greco je bil mož ekscentričnega vedenja in idej, ponosen in pobožen.
Umrl
je leta 1614 v Toledu, kjer je pokopan v cerkvi San Tomé.
El Greco je iz svojega arhaičnega okolja prinesel mistične verske predstave,
moralno strogost in svojevrsten svet, ki je bil brez zadržkov in oblikovno svoboden.
Kljub vsemu pa je ohranil religioznost prvotnega okolja, barve, ki jih je ljubil,
in hrepenenje k nedosežnemu. V njegovem ustvarjanju se religija in poezija zlivata
v eno.
Nekaj njegovih del:
Binkošti, 1605–10, Prado, Madrid
Na enem poznih slikarjevih del so naslikane binkošti kot prihod ognjenih jezikov.
In tudi podobe pod ognjenimi jeziki valovijo kot jeziki nad njimi.
Čaščenje pastirjev, 1612–14, Prado, Madrid
Tudi na tej pozni El Grecovi sliki je gibanje nemirno, vendar tenkočutno.
Križanje, 1582–1600, Prado, Madrid
Vzdušje v katoliški Španiji je bilo kot nalašč za El Grecov strasten izbruh verske
gorečnosti.
Pogled na Toledo, 1595–1600, Metropolitan Museum, New York
Mesto se svetlika v noči kot nenadejan privid.