Domenico Theotokopoulos El Greco, Grk, 1541-1614

Najbolj nenavaden slikar 16. stoletja, ki je povezal bizantinsko umetnost,

ob kateri je odraščal, s srednjeveško tradicija Španije, v kateri je deloval

El Greco [Greko] se je rodil verjetno leta 1541 v vasi Fodele na otoku Kreti, ki je bil v posesti beneške republike. O njem vemo le, da je svoj prvi slikarski pouk dobil pri slikarjih ikon, značilnimi za grško tradicijo, ki so se držali nikoli spremenjenih ikonografskih določil. Okoli leta 1567 je tako kot mnogi kretski slikarji prišel v Benetke. El Greca je prevzela beneška umetnost. Njegov mentor je postal veliki Tizian [Ticjan], vendar so nanj veliko bolj vplival Bassano, Baroccio [Barokjo], Veronese [Veroneze] in Tintoreto, v Parmi je občudoval Correggia [Koredža] in v Rimu se je srečal z Michelangelom [Mikelandželom]. Njegove slike v tem italijanskem obdobju so se stilno zelo razlikovale glede na slikarsko znanje, ki ga je z leti pridobival. Med drugim sta nastali: Kristus ozdravi slepega (1560) in Oznanjenje (1570-75).

Okoli leta 1576 je El Greco pripotoval v Španijo. V začetku je bil v službi kralja Filipa II. V tem času je nastal portret Sanje Filipa II., toda ker mu slika Mučeništvo sv. Mavricija ni ugajala, je leta 1580 odšel v Toledo, kulturno in intelektualno prestolnico Španije v 16. stoletju.

Leta 1586 je naslikal Pokop grofa Orgaza za cerkev San Tomé, delo, ki mu je prineslo slavo in veliko naročil. Postal je tudi zaželen portretist.

Ponosni in neodvisni slikar se je v Španiji vedno podpisoval z grškim imenom. V Toledu je najel hišo, kje je sedaj njegov muzej, zbiral stare zapise, se uspešno umikal zakonom cerkvene administracije in celo nekaj časa živel v divjem zakonu s špansko aristokratinjo in imel z njo otroka, poznejšega španskega arhitekta Jorjea [Horheja] Manuela.

El Greco je bil mož ekscentričnega vedenja in idej, ponosen in pobožen.

Umrl je leta 1614 v Toledu, kjer je pokopan v cerkvi San Tomé.

El Greco je iz svojega arhaičnega okolja prinesel mistične verske predstave, moralno strogost in svojevrsten svet, ki je bil brez zadržkov in oblikovno svoboden. Kljub vsemu pa je ohranil religioznost prvotnega okolja, barve, ki jih je ljubil, in hrepenenje k nedosežnemu. V njegovem ustvarjanju se religija in poezija zlivata v eno.

Nekaj njegovih del:

Binkošti, 1605–10, Prado, Madrid

Na enem poznih slikarjevih del so naslikane binkošti kot prihod ognjenih jezikov. In tudi podobe pod ognjenimi jeziki valovijo kot jeziki nad njimi.

Čaščenje pastirjev, 1612–14, Prado, Madrid

Tudi na tej pozni El Grecovi sliki je gibanje nemirno, vendar tenkočutno.

Križanje, 1582–1600, Prado, Madrid

Vzdušje v katoliški Španiji je bilo kot nalašč za El Grecov strasten izbruh verske gorečnosti.

Pogled na Toledo, 1595–1600, Metropolitan Museum, New York

Mesto se svetlika v noči kot nenadejan privid.