Dante Gabriel Rossetti se je rodil leta 1828 v družini političnega emigranta,
pesnika, znanstvenika in revolucionarja Gabriela Rossettija. Otroštvo v družini
Rossetti je bilo umetniško in bolj italijansko kot angleško.
Rossetti se je učil slikanja najprej na »saški šoli risanja«, leta 1846 pa je
bil sprejet na Royal Academy Antique School v Londonu. Zelo kmalu se je srečal
z bratovščino prerafaelitov, ki se je obrnila prodi akademizmu in pridigala o vrnitvi v naročje narave,
tako kot njihovi vzorniki, italijanski slikarji zgodnje renesanse in sam Rafael.
K vzponu gibanja prerafaelitov je pripomogel John Ruskin, pisatelj in kritik,
ki je v svojih delih kritično prevrednotil srednjeveško umetnost. Slikarstvo prerafaelitov je bilo zelo natančno v detajlih, barve so bile bleščeče, kakor bi bile emajlne. Gibanje je kmalu ugasnilo, vendar je pustilo močan pečat
v angleški kulturi.
Največji zagovornik gibanja je bil prav Rossetti, pesnik in slikar, ki je upodabljal
izrazito romantične teme in teme iz Starega in Novega testamenta. Leta 1861 je objavil prevod 60 pesmi – od Danteja do Cavalcantija – pod naslovom
Zgodnja italijanska poezija.
Od leta 1850 je bila pogosto model za Rossettijeve slike Elisabeth Siddal. Z
njo se je slikar leta 1860 poročil, toda bolehna Elisabeth je dve leti za tem
umrla zaradi prevelikega odmerka laudanuma. Rossettija je občutek krivde za njeno
smrt mučil vse življenje.
Smrt žene je v Rossettijevo slikarstvo vnesla temačnost in žalost. Teme so še svetopisemske, inspirirale so ga pa tudi literarne figure. Nastale
so slike: Dantejeve sanje o smrti Beatriče (1871), Prozerpina (1874). V stanju depresije je poskušal narediti samomor. V zadnjih letih se je
osredotočil na slikanje alegoričnih ženskihfigur.
Umrl je leta 1882.