Gustave Moreau, Francoz, 1826-1898

Francoski simbolistični slikar

Gustav Moreau [Gistav Moro] se je rodil leta 1826 v Parizu. Oče arhitekt je že zelo zgodaj opazil sinovo nadarjenost in ga podpiral. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Parizu, potem pa se je izpopolnjeval pri Théodoru Chassériauju [Teodoru Šaserioju], slikarju romantičnega klasicizma.

Moreau je leta 1852 s platnom Pieta prvič razstavljal na Salonu. Ta in nekatera kasnejša dela, kot na primer Prizori iz Visoke pesmi, Darejeva smrt, Atenci z Minotavrom ter Mojzes si sezuje sandale, so nastala pod močnim vplivom dveh pomembnih slikarjev – učitelja Chassériauja in zelo pomembnega predstavnika romantičnega slikarstva Eugèna Delacroixa [Delakroaja].

Leta 1860 je odšel v Italijo in naslednja tri leta preučeval dela Andrea Mantegne [Mantenje], Benozza Gozzolija [Benodza Godzolija] in Michelangela [Mikelandžela].

Slavo mu je prinesla slika Ojdip in sfinga, prvo simbolistično platno, ki ga je leta 1864 razstavil na Salonu. V naslednjih letih so sledile mojstrovine, kot sta na primer Saloma in Sv. Boštjan. Po naročilu je izdelal serijo akvarelov za La Fontainove Basni. Delo je trajalo kar pet let.

V svojem življenju je Moreau naslikal več kot 8000 del – olj, akvarelov in risb. Večji del njegovega opusa zavzemajo upodobitve mitoloških in bibličnih oseb in prizorov. Njegove slike so kot razkošne odrske postavitve, ki prikazujejo dekadentni svet užitkov, poželenja in maščevanja; nikoli ni zapadel v skrajnosti, ali izgubil občutka za etičnost. Njegove slike že davno pozabljenih civilizacij in mitoloških zgodb so polne bleska in lepote, podoba estetike, naslikana z izjemno občutljivostjo.

Čeprav je bil uspešen na razstavah na Salonu, je bil samotar. Več kot 25 let je bil umetniško, verjetno pa tudi čustveno, povezan z Adelaide-Alexandrine Dureux, žensko, ki jo je velikokrat upodobil v svojih delih.

Leta 1888 je postal član Akademije lepih umetnosti, leta 1892 pa tudi profesor; njegova študenta sta bila fauvista Henri Matisse [Enri Matis] in Georges Rouault [Žorž Ruo].

Umrl je leta 1898 v Parizu; pokopan je na pokopališču na Montmartru.

V hiši, kjer je živel, so že leta 1903 na pobudo Andréa Bretona, francoskega filozofa in pisatelja, odprli muzej njegovih del.

Nekaj njegovih del:

Traško dekle nosi Orfejevo glavo, 1865, olje na lesu, Musée d'Orsay, Pariz

Evropa in bik, 1869, olje na platnu, ???

Galateja, 1880-81, olje na platnu, Zbirka Roberta Lebela, Pariz