Mali umetnostno zgodovinski slovar

Abstrahirati

Umetniški proces preoblikovanja obče priznanih in prepoznavnih predmetov oziroma likovnih motivov.

 

Abstrakten

Grafična, slikarska ali kiparska upodobitev, ki z obliko ni neposredno povezana z resničnim, vidnim svetom.

 

Akril

Slikarska tehnika z barvami iz umetne smole. Z njim je mogoče doseči približno podobne učinke kot pri oljnatem slikarstvu: pastozne nanose, prosojne lazure, …

 

Akvarel

Slikarska tehnika z barvami, sestavljenimi iz dveh tretjin vodotopnega pigmenta, ene tretjine veziva in veliko vode. Slikarski nanos je prosojen.

 

Antropomorfen lik

Prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka, božanstvom,…

 

Avreola

Sij, ki obdaja celotno postavo Kristusa ali svetnikov. Lahko je mandljaste oblike. Takrat se imenuje mandorla, če obdaja samo glavo se imenuje nimb.

 

Barok

Zadnji veliki, vseh umetnosti zaznamujoč zgodovinski slog evropske umetnosti približno od leta 1600 pa do konca 18. stoletja. Zaradi različnih vsebin in oblik je bolj smiselno govoriti o “barokih” in ne o baroku. Vse povsod pa so očitno izraženi smisli za reprezentativnost, patos in silovitost, predvsem pa napete, prekipevajoče oblike, ki se med seboj slikovito prepletajo.

 

Bister

Temno rjav pigment iz saj bukovega lesa. V 16. in 17. Stoletju so ga pogosto uporabljali za lavirane risbe.

 

Chiaroscuro

Slikarski učinki z močnimi kontrasti med osvetljenimi in osenčenimi površinami. Pomagali so si z vpeljevanjem posebnih virov svetlobe (sveča, bakla, blisk, …).

 

Diptih

Slika ali relief na dveh ploščah, ki se odpirata kot knjiga.

 

Draperija

Gubanje oblačila oziroma tkanine na sliki, grafiki ali kipu.

 

Ekspresionizem

Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila v Nemčiji pred prvo svetovno vojno. Glavni predstavniki so se združevali v dve skupini: Die Brücke (most) in Der Blaue Reiter (modri jezdec). Bistvo ekspresionizma je deformacija stvarnosti: avtor deformira predmet, iztisne občutke na predmet. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Ekspresionizem postavlja v ospredje novega človeka in prevrednotenje vrednot, obtožuje moderno civilizacijo, kapitalizem in vojno.

 

Figuralen

Risba, slika ali kip z upodobitvijo realno možne osebe ali predmeta.

 

Freska

Iz italijanskega izraza “al fresco” kar pomeni na svež omet. Tehnika slikanja z naravnimi pigmenti, raztopljenimi v vodi, ki se  z mehkimi čopiči nanaša na svež omet. Apno vsrka barve in se z njimi veže. Le detajli in poudarki so izdelani v tehniko “al seco” (na suh omet).

 

Ikona

Tabelna slika z religiozno vsebino v bizantinski in pravoslavni umetnosti.

 

Ikonoklazem

Odstranjevanje in uničevanje nabožnih podob.

 

Iluminacija

Splošno pomeni ves prostoročni slikarski okras predvsem v knjižnem slikarstvu.

 

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja. Gibanje, ki je nastalo v Parizu, je bilo poimenovano po sliki Clauda Moneta Impression, soleil levant (Impresija, vzhajajoče sonce), ki je nastala v letih 1872/1873. Vsi glavni predstavniki impresionizma (Pissarro, Monet, Renoir) so se sestajali v obliki neformalnega krožka. Impresionistični umetniki so predvsem spodbijali načela pouka na Akademiji in zavračali realizem ateljejskega slikarstva. Ugotovili so, da se pokrajina menja odvisno od ure, letnega časa in atmosferskih sprememb. Ta minljivost, bežnost jih je očarala in želeli so v slike ujeti to neopremenljivost –impresijo.

 

Intarzija

Vložki iz raznobarvnega lesa, slonovine, kovin, roževine v leseno osnovo, da nastanejo vzorci oziroma upodobitve.

 

Kanon

Matematična formula, ki določa skladnost razmerij in odnos med posameznikom in celoto. Ideal skladnega se spreminja s prostorom in časom.

 

Klasicizem

Umetnostno zgodovinski slog evropske umetnosti (približno med 1770 in 1830), ki je nastal kot reakcija na barok. S poudarjanjem strogosti, veličastnega sozvočja in ravne linije naj bi nasprotoval prekipevanju baročnih krivulj. Kljub tehnično virtuoznim dosežkom, velja za prezentiranje stroge, trde, hladne lepote.

 

Kolaž

Slika, v katero so vključeni razni materiali.

 

Konceptualna umetnost

Ali konceptualizem poudarja idejo, vsebovano v stvaritvi; bistvena je zamisel dela in ne končni izdelek.

 

Kontrapost

Upodobitev drže človekovega telesa, da je zaradi naslonitve teže na eno nogo druga razbremenjena, telo zato ni v pokončni drži, pač pa rahlo razgibano.

 

Krogovičevje

Kamniti okrasni elementi s prevladujočim geometriziranim ornamentom ponavadi na vrhu gotskih oken, baldahinov,…

 

Lazura

Tanek sloj razredčene barve, položen na sloj kritne barve. Svetloba, ki skozi sloj lazure odseva od kritne barve, povzroči občutek večje polnosti, nasičenosti osnovne barve.

 

Lizena

Navpičen, iz stavbne gmote le malo izstopajoč segment stene brez baze in kapitela.

 

Manierizem

Zgodovinski slog, ki zaznamuje velik del evropske umetnosti v razdobju stilno heterogene pozne renesanse. Izraz izhaja iz italijanske besede maniera, kar označuje značilno potezo umetnikovega izraza. Manieristi so bili izvirni in so iskali nove ustvarjalne poti v svetu hitrih sprememb, ki se je že oddaljil od renesančnega ideala harmonije.

 

Monokrnosomt

Način slikarskega izražanja, ko umetnik uporablja samo eno barvo.

 

Nadrealizem

Izraz označuje moderno, formalno slogovno zelo neenotno likovno umetnost 20. stoletja, ki s svojim upodabljanjem podzavesti in sanjskih prividov predstavlja novejšo varianto fantastične umetnosti.

 

Neoimpresionizem

Novi imepresionizem je slikarska smer, ki se pojavi po letu 1880. Imenujemo ga tudi pointelizem zaradi pikčastega nanašanja barve na slikarsko površino in divizionizem zaradi slikanja s samo čistimi pigmenti. Neoimpresionizem je želel impresionizem stare šole zamenjati s znanstveno strogim in neoporečnem sistemom, ki je poleg analize barv zajel tudi celotno kompozicijo slike in tudi opredeljeval pomen horizontal, ter vertikal na sliki.

 

Neoklasicizem

Zgodovinski slog ob koncu 19. stoletja (vzporeden historičnim slogom) oziroma začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške umetnosti, razvijali pa so tudi nova načela. Ideje klasičnega ideala so se osredotočile na obliko. Slikarji so anatomijo in draperijo oseb upodabljali v plemenitih in jasnih, objektivnih in natančnih potezah. Veliki zgodovinski prizori so s poveličevanjem antičnih junakov dobili kolosalne razsežnosti. Slikarji so začeli opuščati okrasje, tako da je umetnost dobila simbolično razsežnost, ter naj bi bila koristna za pouk.

 

Oljno slikarstvo

Tehnika, ki uporablja barve, sestavljene iz zmletega barvnega pigmenta in sušečega se lanenega olja.

 

Osnutek

Prve poteze na platnu ali kamnitem bloku. Lahko tudi nedokončano delo, ker zamisel ni izpeljana do konca.

 

Paleta

Ploščica, na kateri slikar postavlja in meša barve. Govorimo tudi o slikarjevi paleti, se pravi o vseh barvah, ki jih vidimo na slikarjevih delih.

 

Pastel

Slika izdelana s pastelnimi kredami, katerih trdota je odvisna od količine dodane gline.

 

Pastoznost

Nanos goste barve s čopičem ali slikarsko lopatico. Ta tehnika omogoča strukturiranje slikovne površine. Pastozni nanos je mogoče uporabiti za podlago lazure.

 

Performans

V sodobni umetnosti nadomešča umetnino dogodek in se umešča med vizualne umetnosti in spektakel in je časovno omejen.

 

Perspektiva

Metoda upodabljanja tridimenzionalnega predmeta ali prostora na dvodimenzionalni ravnini.

 

Pieta

Žalujoča Marija z mrtvim Kristusom v naročju.

 

Pigment

Barvna sestavina barve iz naravne ali umetne snovi.

 

Pilaster

Iz stene izstopajoč stenski slop pravokotnega prereza z bazo in kapitelom.

 

Podokvir

Okvir, na katerega se napenja slikarsko platno.

 

Pointelizem

Glej neoimpresionizem.

 

Postimpresionizem

Postimpresionizem zavzema vrsto različnih umetniških gibanj konec 19. stoletja. Največje osebnosti tega obdobja so trije samosvoji umetniki, na katere je vplival impresionizem, sami pa vplivajo na razvoj novih smeri v umetnosti in postanejo temelj modernega slikarstva: Cezanne (vpliva na razvoj kubizma), Gauguin (vpliva na razvoj fauvizma), Van Gogh (vpliva na razvoj ekspresionizma).

 

Realizem

Spada med umetnostne zgodovinske sloge, ki sledi romantiki in je zaznamoval drugo polovico 19. stoletja. Realistični slikarji so hoteli upodabljati sodobno življenje in še zlasti družbeno realnost. Slikarji so opustili natančno in hladno tehniko slikanja, značilno za neoklasicizem, in se oprijeli bolj grobega, skicoznega podajanja stvarnosti. Realisti so nasprotovali historičnemu slikarstvu (vzor akademije) in na to mesto postavili žanrske prizore.

 

Renesansa

Renesansa predstavlja preporod zanimanja za vse kar je antično, ter označuje enega izmed zgodovinskih slogov evropske umetnosti, ki se je izoblikoval po gotiki in pred barokom, zlasti v Italiji 15. in 16. stoletja. Drugod je bilo antično izročilo skromnejše, zato uporabljamo termin (severna) renesansa samo za umetnost 16. stoletja. Izjemo predstavlja nizozemsko slikarstvo 15. stoletja, kjer lahko potegnemo naj tehtnejšo vzporednico z sočasno italijansko renesanso.

 

Romantika

Izraz predstavlja zgodovinsko oznako umetnostnega obdobja med neoklasicizmom in realizmom v 19. stoletju, ki ne označuje posebnega likovnega sloga, ampak zaznamuje ob raznovrstnih likovnih ustvarjanjih predvsem vsebinske značilnosti. V nasprotju z racionalizmom klasicizma je moč opaziti v romantiki močnejše poudarjanje čustev, ki so podkrepljene z temami groze, eksotike, srednjem veku,…

 

Ribji mehur

Okrasni motiv v krogovičevju okna, sestavljen iz krivulje in nasprotne krivulje.

 

Rustika

Površina iz grobo obklesanih, bolj ali manj izstopajočih kamnov ali drugega materiala.

 

Salon

Slikarska in kiparska razstava. Akademija lepih umetnosti v Parizu je od leta 1667 organizirala razstave v louverske Kvadratnem salonu. Od takrat naprej se izraz salon uporablja za uradne razstave.

 

Secesija

Umetnostno zgodovinsko ime s katerim zaznamujemo nekatere umetniške skupine, ki so se ob koncu 19. stoletja ločile od starejših umetnostnih gibanjih. Centri so bili v Münchenu (Stuck, Habermann, Uhde), Dunaju (Klimt, Schiele), Berlin (Libermann). Prav zaradi popolne svobode v izražanju, ki jo je secesija zagovarjala, se stili njenih najvidnejših predstavnikov med seboj močno razlikujejo. S terminom secesija v srednjeevropskih deželah opredeljujemo findesieclovsko umetnost.

 

Sfumato

Izraz prihaja iz italijanščine in označuje zamegljeno pokrajino, ki je potopljena v pretanjeno igro jasnega in zastrtega, ne povsem določljivih oblik, kjer ima svetloba temeljno vlogo.

 

Skrajšava

Upodobitev predmeta, ki je zaradi perspektivičnega učinka videti krajši, kot je v resnici. Skrajšava ustvari vtis globine.

 

Surrealizem

Glej nadrealizem.

 

Štuk

Zmes mavca, zmletega apnenca, vode in veziva za izdelovanje notranjega in zunanjega stenskega ali stropnega okrasja.

 

Tempera

V vodi topna barva, katere pigmenti se vežejo z jajcem.

 

Tihožitje

Upodobitev zanimivo razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari.

 

Trompe-l'oeil

Slikarski način, ki podrobno posnema resnične snovi in predmete in zaradi vtisa reliefnosti zbuja iluzijo, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja preko okvira.

 

Veduta

Krajinska upodobitev, kjer je upodobljenec mesto ali del mesta.

 

Zatrep

Okrasno trikotno polje nad portalom ali oknom.

 

Zoomorfen

Upodobitve, ki se prilegajo živalskim oblikam.

 

Žanrsko slikarstvo

Slikarska dela s prizori iz vsakdanjega življenja.

 

Najbolj iskana dela

1. Klimt: Poljub
2. Leonardo da Vinci: Zadnja večerja
3. Van Gogh: Sončnice
4. Monet: Avenija
5. Monet: Tihožitje z melono

Top lista nakupov

1. Monet: Avenija
2. Leonardo: Zadnja večerja
3. Monet: Tihožitje z melono
4. Van Gogh: Kavarniška terasa ponoči
5. Monet: Lov
6. Klimt: Poljub
7. Monet:  Žena z dežnikom, sprehod
8. Van Gogh: Sončnice
9. Botticelli: Rojstvo Venere
10. Van Gogh: Obsekane vrbe z zahajajočim soncem