Francisco de Goya, Španec, 1746-1828

Španski slikar in grafik

Francisco Goya [Francisko Goja] se je rodil v majhnem kraju pri Zaragozi [Saragosi], kjer je preživel otroštvo in se začel učiti slikanja. Dvakrat je sodeloval na natečaju Kraljevske akademije lepih umetnosti, toda obakrat neuspešno. Leta 1766 so ga sprejeli v atelje Francisca Bayeua [Franciska Bajoa], kar mu je omogočilo odhod v Madrid. Po študiju je potoval v Italijo, kjer je dobil pohvalo Akademije v Parmi. V Zaragozo se je vrnil kot priznan umetnik in dobil tudi prvo naročilo Cerkve. Leta 1773 poročil z Josefo Bayeu, sestro svojega učitelja.

Kmalu se je vrnil v Madrid in dobil pri kraljevski manufakturi naročilo za serijo predlog za tapiserije (v naslednjih 17 letih jih je izdelal 62) z žanrskimi prizori (idiličnimi prizori življenja na deželi). Predloge za tapiserije so bile všeč bodočemu kraljevemu paru Karlu IV. in njegovi ženi Mariji Luizi, kar je pomenilo za Goyo prodor v visoko družbo. Postal je član Kraljeve akademije lepih umetnosti, in pri španskem plemstvu zelo priljubljen portretist. Naslikal je nekaj znamenitih portretov, med njimi portreta vojvodinje in vojvode d' Alba. Bil je dvorni in kraljevi slikar z letno plačo ter nekaj let ravnatelj Kraljevske akademije lepih umetnosti.

Na potovanju po Andaluziji je resno zbolel in oglušel, kar mu je zagrenilo življenje. Sčasoma je pretrgal vezi z dvorom in se družil z liberalno mislečimi ljudmi. Tako je nastala zbirka 80 radirank Los Caprichos, ki jo je tiskal za trg.

Revolucija in Napoleonove vojne sta vplivala tudi na Španijo. Kljub paktu o nenapadanju je Napoleon Španijo zavzel. 2. oktobra 1808 je bil v Madridu množičen ljudski upor, ki so ga Francozi okrutno zadušili, vendar je pomenil začetek 5-letne španske osvobodilne vojne.

V njegovih zgodnih delih je opazen vpliv poznobaročnega beneškega slikarja Tiepola, ki je deloval tudi v Madridu; Goyevi znameniti portreti že kažejo zasebnost in psihološko poglobljenost. Po letu 1793 je slikal tudi brez naročila. Loteval se je obrobnih tem – slika more, vizije, grozote –, zaradi česar so mu sodobniki očitali barbarstvo.

Leta 1814 se je v Španijo vrnil absolutistični vladar kralj Ferdinand VII. in začel s pregonom liberalcev. V tem času sta nastali znameniti sliki Drugi oktober 1808 in Tretji oktober 1808 ter radiranke Grozote vojne, na katerih je upodobil trpljenje in odpor Špancev v boju s francosko vojsko. Zaradi slik Gola Maya in 3. maj – streljanje upornikov, ki sta nastali v letu 1814, je prišel v roke inkviziciji, vendar so ga prijatelji rešili pred ječo. Leta 1820 je ustvaril »črne slikarije«, risbe in radiranke za svojo hišo v bližini Madrida.

Ko je kralj še poostril preganjanje liberalcev, je tudi Goya, kot veliko drugih, zbežal pred represijo v Francijo. V Španijo se je še nekajkrat vrnil za kratek čas. Leta 1826 mu je kralj za zasluge dodelil letno rento.

Goya je umrl v Bordeauxu [Bordoju] v Franciji leta 1828 in šele leta 1901 so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Madrid.

Nekaj njegovih del:

Slepe miši, 1788–89, olje na platnu, Prado, Madrid

Igra kot oblika dvorne zabave ob reki Manzanares.

Gola Maya, 1797–1800, olje na platnu, Prado, Madrid

Akt je nastal po naročilu ministra in kraljičinega ljubimca Godoya, čeprav je Cerkev prepovedala slikanje aktov.

Ko je Godoy padel v nemilost, je moral Goya na zagovor pred inkvizicijo.

Družina Karla IV., 1800–01, olje na platnu, 280 x 336 cm, Prado, Madrid

Neolepšan skupinski portret kraljeve družine, ki pa je bila kljub temu s sliko zadovoljna.