John, Singer Sargent, Američan, 1856-1825

John Singer Sargent [Džon Singr Sardžnt] se je rodil leta 1856 v Firencah v Italiji. Starša sta bila Američana, ki sta se izselila v Evropo. Odraščal in šolal se je v Evropi. Slikarstvo je študiral v Parizu pri francoskem portretistu Carolus-Durenu [Karolusu-Direnu], ki je bil močno pod vplivom španske šole in Velasqueza [Velaskeza], in na École des Beaux-Arts (Šoli lepih umetnosti). Veliko je potoval in preučeval umetnost različnih dežel in obdobij. Pri dvajsetih je prvič obiskal domovino svojih staršev – ZDA.

Slikal je predvsem portrete, tudi za zelo vplivne francoske družine in zbiralce sodobne umetnosti. Ko je leta 1884 na pariškem Salonu razstavljal znameniti portret Madame X, ekstravagantne gospodične z razgaljenimi rameni, je v Parizu padel v nemilost. Leta 1886 se je preselil v London in tam živel več ali manj vse svoje odraslo življenje.

Sargent je prijateljeval je s slikarjem Monetom, ki je nekaj časa prebil v Angliji, in slikal v stilu impresionistov. Slika Nagelj, lilija, lilija, vrtnica, je prvo impresionistično delo, nastalo v Angliji; ko je bila slika leta 1886 razstavljena, so jo »raztrgali«, od leta 1887 pa velja za eno pomembnejših del angleškega impresionizma. Sargent je na svojih slikah skušal ujeti igro barve in svetlobe, njeno nežno valovanje in trepetave odseve in postajal vse bolj oseben, tankočuten in prodoren. Ponovno se je lotil portretov – velikokrat je upodobil sestro – in kmalu postal najbolj občudovan in zaželen portretist v Angliji in ZDA. Njegovi nežni dotiki čopiča in barve, značilni za slike v poznih 80. letih, so se sčasoma skoraj izgubili.

Naslikal je več kot 500 portretov, tudi nekaj izjemnih. Njegovi moški liki so mogočni in samozavestni, ženski bleščeči in radostni, za vse pa je značilna izjemna eleganca in lesket.

Po letu 1907 je portretiranje opustil in se za dalj časa odpravil na potovanje po Ameriki in Evropi. Ponovno se je vrnil h krajinarstvu in v tem obdobju naslikal več kot 1000 akvarelov in olj na platnu. Sprejel je tudi zahteven izziv – izdelavo ogromne freske v Narodni knjižnici v Bostonu, freske v Widenerjevi spominski knjižnici na Harvardu pa ni uspel dokončati.

Nikoli se ni poročil. Umrl je v Londonu, leta 1925.

Nekaj njegovih del:

Eduard Paillerons, 1879, olje na platnu, Musée d'Orsay, Pariz

Eden zgodnjih Sargentovih portretov pesnika in dramatika Eduarda Pailleronsa, ki mu je omogočil prodor v pariško visoko družbo.

Madame X, 1884, olje na platnu, Tate Gallery, London

Bleščeč portret bogate mlade Američanke, ki ga je kritika zavrnila in označila za izzivalnega in erotičnega.

Paul Helleu skicira svojo ženo Alice, 1889, olje na platnu, The Brooklyn Museum, New York

S slikarjem Paulom Helleujem je Sargenta vezalo tesno mladostno prijateljstvo.

Na čolnarjenju, 1889, olje na platnu, Museum of Art, Providence, ZDA

Slikar s toplimi in nežnimi barvnimi toni pričara sproščeno igrivost toplega poletja – lesketanje vode, trepet listja v blagem vetru.

Lady Astor, 1909, olje na platnu, privatna zbirka

Lady Astor, v Ameriki rojena britanska političarka, je prva ženska, leta 1919 izvoljena v britanski spodnji dom.