Jan Vermeer, Nizozemec, 1632-1675

Eden najbolj izvirnih holandskih slikarjev 17. stoletja

Jan Vermeer ali Jan Vermeer van Delft, se je rodil leta 1632 v Delftu na Nizozemskem. O njem ne vemo veliko. Bil je svilarski tkalec, trgoval pa je tudi z umetninami. Vemo, da se je srečeval s slikarji kot so Balthasar van der Ast, Pieter Steenwyck in Pieter Groenwesen, in morda so ta prva srečanja z umetniki vplivala na mladega Vermeerja. Tudi o njegovem šolanju ne vemo nič, vse do leta 1653, ko je postal član mestnega slikarskega ceha, kar je pomenilo, da je končal šestletno šolanje pri enem od članov ceha. Istega leta se je poroči in z ženo sta imela petnajst otrok.

Vermeer je zapustil zelo malo slik, za manj kot štirideset vemo, da so zagotovo njegove. Ni imel ne učiteljev ne učencev; njegova dela so osamljena, iztrgano obdobje nedotaknjene blaženosti v evropski umetnosti. Pri sodobnikih so bila njegova dela zelo cenjena, saj je veljal za enkratnega umetnika svojega časa, vendar so bili njegovi dohodki zelo skromni. Kljub temu v njegovih slikah odseva lepota mirnih dni, razmišljanje o toplem in mirnem družinskem ozračju ali miru s soncem ožarjenega mesta. Značilnost in hkrati posebnost Vermeerjevega slikarstva je prosojna svetloba, polna, mirna in trepetajoča, tako da razkrije vso lepoto dragocenih barv.

Ker se je moral Vermeer, zato da bi prehranil številno družino, ukvarjati z vsemi mogočimi deli, med drugim je tudi do očetove smrti pomagal v očetovi gostilni, je bilo njegovo slikanje v drugem planu. Življenje je bilo vedno težje in družina se je zadolževala. V vojni med Francijo in Nizozemsko leta 1672 so Holandci, zato da bi se ubranili pred Francozi, odprli vse nasipe, tako da je voda poplavila in v celoti uničila pridelke. Vermeerjeva družina je bila med tistimi, ki so v vojni izgubili vse, tudi posestvo.

Vermeer je umrl iz obupa leta 1675, star 37 let; pokopan je v Delftu.

Med njegovimi najbolj znanimi slikami so:

Kristus v Marijini in Martini hiši, 1654-55,

Ena zgodnejših Vermeerjevih slik, kjer je tema biblična, prikazana drugače, z novo pripovedno močjo.

Pogled na Delft, ok. 1658, Mauritshuis, Haag

Posebna svetloba, značilna za Vermeerjeve notranjščine, se razliva tudi prek prekopa. Z neverjetno ljubeznivostjo je naslikal spokojnost dežele, hiš, neba in prebivalcev.

Slikarjev atelje, 1665–70, Kunsthistrorisches Museum, Dunaj

Čustvenemu doživljanju, značilnemu za holandsko slikarstvo, je dal Vermeer več prostora in predmete ovil vsakega s svojim odsevom.

Ženska, ki bere pismo, ok. 1633, Rijksmuseum, Amsterdam

V sliki je vsa Vermeerjeva lahkotnost, prosojnost svetlobe, zaradi česar so barvni toni bolj svetli in bleščeči. Z izjemno mehkobo je svetloba izrisala profil ženske in sliki dala domačnost.

Mlekarica, ok. 1658, Rijksmuseum, Amsterdam

Mlada ženska zatopljena v svoje delo, ožarjena z mehko svetlobo. Morda pripravlja zajtrk. Njena spokojnost prehaja tudi na nas in nas pomirja.

Ženska z biserom, ok. 1665, olje na platnu, Mauritshuis, Haag

Na temnem ozadju, ki ga sicer Vermeer nikoli ni izbral, je magična podoba mlade ženske – v svetlobi in zaradi svetlobe. Zlatorumeno oblačilo, modri turban, pridušena svetloba bisera, ki je tudi vrh svetlobe, ter velike oči, očarane s čudežnim slikarjevim delom.