Camille Pissarro, Francoz, 1870-1903

Mojster impresionizma

Camille Pissarro [Kamij Pisaro], se je rodil leta 1830 na otoku St. Thomas [Toma] na Antilih (takrat francoska kolonija v Srednji Ameriki), v trgovski družini očeta Francoza in matere kreolke. Njegovo nadarjenost za risanje so starši opazili, vendar je niso spodbujali; v Pariz so ga poslali (med letoma 1841 in 1847) na šolanje za trgovca.

Odločilno za Pissarrojevo slikarsko pot je bilo srečanje s slikarjem Fritzem Melbyjem [Fricem Melbijem], ki je med bivanjem na St. Thomasu spodbujal njegove umetniške težnje.

Pri petindvajsetih letih se je Pissarro vrnil v Pariz, obiskoval različne tečaje, se trudil z akademskim slikanjem. Najbolj je občudoval slavnega krajinarja Camilla Corota [Kamija Koroja] in nekajkrat celo razstavljal na pariškem Salonu, razstavi, ki je omogočila slikarjem pot do uveljavitve.

Vendar ga je vleklo k naravi. V Parizu se je srečal s slikarji Monetom [Monejem], Manetom [Manejem], Degasom [Degajem] in Renoirom [Renuarom]. Čistost in jasnost, ki je bila značilna za njihovo slikanje, je Pissarroja očarala.

Da bi bil bliže naravi in neposrednemu opazovanju, se je z družino preselil na podeželje, vendar je kmalu, zaradi francosko-pruske vojne, odšel v Anglijo. Ob vrnitvi je ugotovil, da so bile slike, okoli 1500, ki jih je med vojno pustil v ateljeju, ob vrnitvi uničene ali izgubljene. Vendar ga to ni potrlo.

Preselil se je v Pontois [Pontua] in začel pri štiridesetih slikati povsem na novo. Obnovil je prijateljstvo s Cezannom [Sezanom]ter skupaj z njim ter Monetom, Renoirom, Sisleyjem [Sislijem], pripravil razstavo. Doživeli so prezir in posmeh, ne zaradi motivike, temveč zaradi uporabljene tehnike. Po Monetovi sliki Impresija, se jih je prijela zmerljivka »impresionisti«, ki jih ni motila, nasprotno, vzeli so jo za svojo. Čeprav so bili vsi impresionisti individualisti, je Pissarro izstopal kot njihov vodja.

Pissarrojevo življenje je bilo med letoma 1863 in 1884 zelo težko. Imel je sedem otrok, prodal pa je zelo malo, vendar v njegovem delu ni bilo nikoli čutiti žalosti ali brezupa.

V 80. letih je Durand-Ruel [Diran-Riel], trgovec z umetninami, pripravil nekaj razstav impresionistov in njihova dela uspešno prodajal v Anglijo in ZDA.

Pissarro se je 1895 srečal z Georgeom Seuratom [Žoržem Serajem], utemeljiteljem pointilizma. Nova tehnika ga je pritegnila, vendar jo je kmalu opustil, ker trgovcev s slikami ni zanimala.

Vrnil se je k impresionizmu, uspešno razstavljal in prodajal in si tudi finančno opomogel, vendar je ostal skromen. Bolezen oči mu je v zadnjih letih preprečevala, da bi slikal na prostem, zato je slikal skozi okno.

Umrl je leta 1903 in zapustil bogato dediščino slik, pa tudi jedkanic in litografij, ki jih je izdeloval v zadnjih letih življenja.

Dela:

Eragny [Eranji] z okolico, cerkev in kmetija, 1895, olje, Musée d'Orsay, Pariz

Čarobna svetloba zahajajočega sonca, dolge sence in mir – podoba vznemirljive lepote.

Pissarro je naslikal veliko krajin in tudi mestnih prizorov ob različnih urah dneva.

Obiralci jabolk, Eragny, 1888, olje, Dallas Museum of Fine Arts, Teksas

Pissarro se je vse življenje preverjal v različnih tehnikah slikanja, tudi v pointilizmu, kjer poteze čopiča nadomestijo točke.

Zimska impresija, cesta, 1872, olje, Cristie's, London

Slika je nastala po vrnitvi iz Anglije, ko je ugotovil, da so vsa njegova dela izginila. Slika predstavlja bistvo zime: težko nebo, trda zemlja, bledo sonce in občutek mraza. Slog je razpoznavno impresionističen.

Kmetica mika volno, 1875, olje, Sammlung Buhrle

Pissarrojeve podobe so tople in iskrene, nikoli se ni ukvarjal z moralnim ali pripovednim izrazom. Njegov izraz ni bil nikoli oster, čeprav je upodabljal naporno kmečko življenje.

Sadovnjak, 1890, akvarel, British Museum, London

Čaroben prehod poletja v jesen. Delo je skoraj v celoti poslikano z zaplatami barv in le z redkimi linijami, kar kaže na izjemno Pissarrojevo tehniko, izbrušeno do popolnosti.