Harmenszoon van Rijn Rembrandt, Nizozemec, 1606-1669

Po mnenju mnogih največji slikar vseh časov

Rembrandt Harmens van Rijn se je rodil leta 1606 v mestu Leiden na Holandskem. Oče, mlinar, je bil dovolj premožen, da mu je omogočil dobro izobrazbo in ga 1620 vpisal na Leindensko univerzo.

Rembrandt se je zgodaj odločil, da bo postal umetnik. Pri priznanem mojstru Pietru Lastmanu, ki je študiral v Italiji, se Rembrandt seznanil z načinom ciaroscuro (svetlotemno), uporabo svetlobe in sence pri upodabljanju in ustvarjanju dramatičnosti. In prav ta dramatična nasprotja med svetlobo in temo so postala osrednja tehnika njegove umetnosti.

Do konca leta 1631, ko se je preselil v Amsterdam, je v rojstnem mestu slikal svetopisemske in mitološke prizore. V Amsterdamu je čez noč zaslovel z Anatomijo dr. Tulpa, 1632, olje na platnu. Rembrandtov pokrovitelj je bil trgovec z umetninami Uylenburg, ki mu je priskrbel delo in ga je slikar odlično opravil. Skupinski portret je holandska posebnost. Rembrandt se je poročil s Saskijo, premožno sorodnico svojega pokrovitelja. Bil je izjemno uspešen in kaj kmalu se je družina lahko preselila v hišo, v kateri je Rembrandt zbral imenitno zbirko najrazličnejših umetniških predmetov. Kmalu po rojstvu četrtega sina, Titusa, ki je edini preživel, je Saskija umrla.

Skrb za hišo je leta 1649 je prevzela Hendrickja Stoffels, ki je bila najprej služabnica, potem pa spremljevalka, ki mu je rodila hčer. Rembrandt se z njo ni poročil, ker bi izgubil pravico do denarja iz Saksijine dediščine. Ko je umrla Saksija in so začela usihati naročila, se je neuspešno lotil borznih špekulacij. Da bi zaščitil sinovo imetje, je dal popisati vse svoje premoženje in ga prodal na dražbi. Čez čas se je stanje popravilo, vendar so ga dotolkle izgube – najprej Hendrickje, nekaj let za tem pa še sinova. Umrl je leta 1669, sam in obubožan.

Rembrandtovo slikarstvo skriva za zunanjo čvrstostjo izjemno občutljivost. Izraža se s svetlobnimi učinki, ki poudarjajo ali zamegljujejo fizično prisotnost oseb in predmetov. In kljub vsej svetlobi, ki sije z njegovih slik, je v ozadju mrak, težak in globok, da se v njem izgubljajo mejniki prostorov. Ker je bil mojster združevanja svetlih in temnih predelov, je bil tudi neprekosljiv mojster v grafičnih tehnikah. Čeprav je bil omejen s črno in belo barvo, je tudi tu znal izraziti utripajočo silo življenja.

Nekaj njegovih del:

Saskija kot Flora, 1634, olje na platnu, Ermitaž, Sankt Peterburg

Portret je nastal v letu, ko sta se poročila. Resnična veličina Rembrandtovega talenta se kaže v nežnosti, ki jo je vdahnil obrazu svoje žene.

Kristus in prešuštnica, 1644, olje na lesu, National Gallery, London

Prizor je postavljen pred gledališko kuliso, kjer je osrednja skupina naslikana v podrobnostih. Rembrantovo delo je polno dramatičnosti − preprostost v rjavo oblečenega Kristusa in njegovega spremstva, sramota in zapeljiva lepota ženske ter bogata palača in oblačila pismoukov in farizejev.

Betsabeja po kopeli, 1654, olje na platnu, Louvre, Pariz

Za mnoge strokovnjake je to največja Rembrandtova mojstrovina. Še ena biblijska zgodba, ki pa jo je veliki slikar predstavil po svoje. Ženska na sliki premišljuje o svoji bridki usodi, kar je poudaril z njeno nagoto. Model je bila verjetno družica Hendrickje Stoffels.

Portret Catrine Hooghsaet, 1657, olje na platnu, National Gallery, Cardiff

Portret je nastal v letu, ko je bil prisiljen razprodati vse svoje imetje na dražbi.

Delo spominja na njegovo zgodnje, izjemno dovršeno portretistično maniro. Portret izžareva spokojnost, ki je redka pri Rembrandtovih portretih bogatih in uglednih ljudi.

Židovska nevesta, 1662, olje na platnu, Rijksmuseum, Amsterdam

Na eni izmed sijajnih zlato-rdečih mojstrovin slikarjevega poznega obdobja osebi na sliki izžarevata globoko ljubezen. Sijajna oblačila so naslikana širokopotezno ali pa poudarjena z gostimi nanosi barve, ki odsevajo svetlobo. Bogastvo tkanin le krepi nabitost s čustvi, ki veje s slike.