Prijava v spletno trgovino | Kontakt

Vsebina košarice: prazna

Nov obiskovalec Pozabil sem geslo

Preverite našo zbirko originalnih slik:

Dolenc

Bi radi obdarili svoje najbližje, prijatelja ali poslovnega partnerja?

Podarite jim darilni bon!

Članom knjižnega kluba Partner Slovenske knjige pripadajo dodatni popusti pri nakupu. Sistem ugodnosti BONUS pa še dodatno nagrajuje nakupe v naši spletni trgovini.

Več o popustih in ugodnostih

Opremljate podjetje ali stanovanje in bi radi kupili več slik? Naročite si obisk našega zastopnika, ki vam bo z veseljem svetoval ob nakupu ter vam ponudil dodatne ugodnosti ob večjem nakupu.

Za informacije in svetovanje ob nakupu nas pokličite na 040 366 068 ali 040 500 665.

Nakupovanje v spletnih trgovini MasterArt je varno.

Omogočamo plačilo po predračunu ali s kreditnimi karticami:

AKCIJA

NOVOSTI

NA ZALOGI

LEKSIKON

NOVICE

Vincent Van Gogh, Nizozemec, 1853-1890

Holandski slikar, ne pripada nobeni šoli; njegov smisel za barvo blizu impresionizmu,

njegova izpovedna moč pa ekspresionistična

Vincent van Gogh [Vinsent van Gog] se je rodil leta 1853 v majhnem mestu Groo-Zundert v Brabantu na Nizozemskem, kjer je bil oče protestantski pastor. Vincent se je najprej preživljal s prodajo umetnin v stričevih poslovalnicah v Londonu, Parizu in Bruslju, študiral umetnost v Bruslju in Haagu, nekaj časa poučeval in tudi delal kot pridigar v revnih rudarskih predelih v rodnem Brabantu. Tam je nastala slika Jedci krompirja, 1885, temačna podoba realistično ljudske smeri, v kateri je van Gogh izrazil svoje čutenje – sočutje in usmiljenje do ubožnih kmečkih delavcev in rudarjev. Temu skoraj religioznemu odnosu do življenja in narave se ni nikoli odpovedal.

Van Goghovo željo, da bi postal slikar, je spodbujal in ga hkrati finančno podpiral mlajši brat Theo. Leta 1880 je Vincent prišel k Theu v Pariz, kjer se je seznanil z izjemnimi slikarji: Degasom [Degajem], Pissarrojem [Pisarojem], Seuratom [Sorajem], Monetom [Monejem], Toulouse-Lautrecom [Tuluz-Lotrekom] in Renoirjem [Renuarjem] in odkril svoj pravi poklic. Impresionizem in neoimpresionizem sta prinesla v njegove slike svetlejše barve, in se mu je šele v Arlesu [Arlu] na jug Francije, kjer je leta 1888 najel atelje, odprl silovit in sončen svet. Obsedla ga je ustvarjalna sla in v približno dveh letih mu je uspelo ustvariti izjemen slikarski ciklus. Njegove slike pripovedujejo o občutkih in strasteh, izražajo človeške drame in tesnobo, barve pojejo, kričijo in eksplodirajo, čopič pa orje po njih. Niti težko življenje ga ni moglo ustaviti.

Druženje s slikarjem Gauguinom [Gogenom] se ni obneslo zaradi Vincentovih »izpadov«, ki so se kmalu izkazali za duševno bolezen, končalo pa se je z Vincentovo samopohabo ušesa. Van Gogh se je zavedal svoje bolezni in se je umaknil v umobolnico, v St-Rémy-de-Provence [San Rmi d Provans], slikal in upal na ozdravitev.

Leta 1890 se je z juga preselil v Auvers-sur-Oise [Over sir Uaz] blizu Pariza v zdravniško oskrbo dr. Gacheta [Gašeja], Pissarrojevega [Pisarojevega] in Cézannovega [Sezanovega] prijatelja. Ko je zvedel za bratove finančne težave, se je ustrelil v prsi in nekaj dni zatem, poleti 1890, umrl. Pokopan je Auversu.

Nekaj njegovih slik:

Nedeljski večer v Arlesu, 1888, olje na platnu, Kunstmuseum, Winterthur

Van Gogh je iskal motive za svoja dela na podeželju in ob reki Roni. Slika prikazuje veliko zlatorumeno žitno polje, žareče zahajajoče sonce, mesto z dimniki, vse skupaj pa je le kulisa za človeka – kmeta pri delu.

Kavarna ponoči, trg Forum v Arlesu, 1888, olje na platnu, Christie's, London

Kavarna, v katero sta zahajala z Gauguinom, je bila ponoči čarobna. Slika, polna toplih tonov, žari in vabi.

Prirezane vrbe in zahajajoče sonce, 1888, olje na platnu, Rijksmuseum Kroller-Muller, Otterlo

Prirezane vrbe so simbol življenja, zahajajoče sonce pa simbolizira smrt. Van Gogh je imel 1888 napad duševne zmedenosti. Morda je bil to vzrok za izbiro motiva, ali pa je le študija za druge različice slik.

Perunike, 1889, olje na platnu, Muzej Paula Gettyja , Malibu, Kalifornija

Perunike na vrtu umobolnice so Van Gogha očarale. Močna barva cvetov in zeleni koničasti listi poganjajo iz suhe, temnordeče zemlje. Barve postopoma prehajajo v svetlejše, tako da začutimo prehod iz sence v svetlobo.

Zvezdna noč, 1889, olje na platnu, Muzej moderne umetnosti, New York

Slika nočnega neba v Provansi odraža nemoč človeka in njegov občutek majhnosti ob veličastnem neskončnem vesolju.

Sončnice, 1888, olje na platnu, National Gallery, London

Sončnice je upodabljal na mnogih slikah, ker so simboli moči in dobrote.

Pred Gauguinovim prihodom v Arles je mrzlično slikal, da bi njun delovni prostor okrasil s simbolom sončnega sija.

O avtorju ...

Avtorjeva dela v naši ponudbi

Izdelki 1 - 15 od skupaj 71

Stran 1 od 5

Razvrsti po: