Francoski slikar, ki je svet razlagal z barvo
Claude Oscar Monet [Klod Oskar Mone] se je rodil leta 1840 v Parizu, v družini
trgovca, in tudi sin Claude naj bi nadaljeval tradicijo. Družina se je leta 1845
preselila v Le Havre [L' avr]. Monet je mladost je preživljal v pristaniškem mestu,
kjer so ga vedno znova vznemirjale ladje in ga je očaralo nenehno spreminjanje
morja. Ob koncu najstniške dobe je spoznal slikarja Eugèna Boudina [Eužena Budana],
ki ga je vzpodbujal, naj slika na prostem, čeprav je bilo takrat v navadi slikanje
v ateljeju.
Monet je odšel v Pariz na Švicarsko akademijo, kjer se je srečal s Pissarrojem,
Bazillom, Renoirom [Renuarjem] in Sisleyem, z zadnjima dvema je prijateljeval
vse življenje.
Leta 1870 se je poročil s Camille Doncieux [Kamij Donsie] in se pred francosko-
prusko vojno umaknil v London, kjer so nastali prvi londonski prizori. Po koncu
vojne leta 1872 se je vrnil v Francijo in si ustvaril dom v bližini Pariza. Tu
se je začelo njegovo plodno obdobje slikanja in prijateljskih razprav.
Monet je resnični avtor manifesta impresionistov, programa, da je impresionizem
slikanje na prostem, iskanje učinkov svetlobe in plein aira, ki je postal eden
najbolj značilnih motivov smeri. In Monet je tisti, ki je prijateljski krog slikarjev
potegnil v okolico Pariza, ki so jo potlej skupaj raziskovali s slikarskim očesom
in jo upodabljali.
Posledica revščine, v kateri je živela družina, je bila Camillijina smrt zaradi
jetike pri porodu drugega otroka. Po njeni smrti ni imel več obstanka in je nekaj
let nenehno potoval – po italijanski in francoski obali – ter slikal. Ko je njegovo
delo sprejel uradni Salon, je zaslužil dovolj, da si je leta 1890 je v bližini
Pariza, v Givernyju (Živerniju), kupil hišo in se poročil z družinsko prijateljico
Alice Hoschedé.
Za Moneta se je začelo srečno in ustvarjalno obdobje in lahko se je popolnoma
posvetil svojim najljubšim motivom. Njegove upodobitve niso bile monumentalne,
toda njegove krajine, potopljene v sonce ali ovite v megličasto prilivajoče ozračje,
so neverjetno izrazno polne. Potoval je na Norveško, v Benetke in London, in se
vedno znova vračal domov. Po Alicini smrti leta 1911 mu je začel pešati vid. Po
operaciji sive mrene je lahko delal le s posebnimi očali, vendar je le uspel dokončati
veliko zbirko lokvanjev, naročilo francoske države.
Kot večina velikih umetnikov tudi Monet ni bil zadovoljen z uresničitvijo svojih
zamisli.
Umrl je leta 1926.
Nekaj njegovih del:
Ženske v vrtu,1866, olje na platnu, Louvre, Pariz
Način slikanja je bolj akademski, kot pri poznejših platnih, vendar mu je Monet
vdihnil svetlo in zračno razpoloženje, popolnoma drugačno od razpoloženja na pravilnih,
rjavih slikah, ki so bile v modi. Camille mu je pozirala za vse ženske like.
Makovo polje, 1873, olje na platnu, Musée d'Orsay, Pariz
»Biser impresionizma«, kot imenujejo sliko, je Monet naslikal v svojem najbolj
plodnem obdobju. Postavi sta Camille in sin Jean.
Antibes (Antib), 1884, olje na platnu, Cortland Institute, London
Moneta ni pritegnilo staro pristaniško mesto, marveč osamljen bor, barvno spreminjanje
morja in modrovijolične gore v ozadju.
Topoli, 1890, olje na platnu, University, Cambridge
Leta 1890 in 1891 je več mesecev slikal topole blizu doma na obrežju Epte. Monetovo
delo je že imelo ceno in slike topolov so bile hitro in dobro prodane.
Vrt v Givernyju, 1908, olje na platnu, Cristie's, London
Monet je najprej najel potem pa kupil skromno hišo, pozneje pa dokupil še nekaj
posesti in ustvaril vrt, ki ga ljubitelji umetnosti še vedno obiskujejo. V trenutkih
malodušja, ko slika, ki jo je ustvarjal ni bila takšna, kakor si jo je predstavljal,
je rekel, da je njegova prava mojstrovina njegov vrt.