Amadeo Modigliani, Italijan, 1884-1920

Eden najpopularnejših slikarjev 20. stoletja in zadnji pravi boem

Amedeo Modigliani [Amedeo Modiljani] se je rodil v Livornu v Italiji, v meščanski družini, ki je kmalu po njegovem rojstvu bankrotirala. Preživljala jih je mati, po rodu Francozinja, s prevajanjem in poučevanjem.

Na Modiglianijevo življenjsko pot je odločilno vplivala bolezen. Pri 14. letih je zbolel za obliko tifusa, zaradi česar je opustil redno šolanje. Po okrevanju je obiskoval Umetnostno akademijo v Livornu, vendar je zbolel za jetiko, in prebil zimo 1900–1901 v Neaplju, na Capriju [Kapriju] in v Rimu. Leta 1902 se je v Firencah udeležil šole prostega slikanja, obiskoval muzeje in cerkve ter spoznaval in se navduševal nad renesančnimi mojstri. Leto kasneje se je vpisal v Benetkah na Instituto di Belle Arti (Inštitut lepih umetnosti, ki je še vedno zelo cenjena šola). Tu se je prvič srečal s hašišem, ki je zaznamoval njegovo življenje.

Po dveh letih je odšel v Pariz, kjer se je zaposlil na Akademiji Colarossi. Prijateljeval je z umetniki vsega sveta in se kljub slabemu zdravju nebrzdano predajal alkoholu in mamilom.

Modiglianijev prvi občudovalec je bil zdravnik Paul Alexandre [Pol Aleksandr], ki je kupil njegove slike in risbe ter ga finančno podpiral. Leta 1909 se je spoprijateljil s kubističnim kiparjem Constantinom Brancusijem [Brankuzijem], prekinil s slikanjem in začel kipariti. Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je prijavil v vojsko, toda zaradi bolezni ga niso sprejeli.

Leta 1917 je spoznal mlado Jeanne Hebuterne [Žan Ebitern], ki je postala njegov glavni model. Skupaj sta odšla v Nico, na topli francoski jug. Večina Modiglianijevih del je nastala prav tu. V Nici se jima je rodila hčerka. Spomladi 1919 sta se vrnila v Pariz, toda tuberkuloza, za katero je bolehal skoraj vse življenje, se mu je močno poslabšala in januarja 1920 je umrl. Njegova Jeanne je dan za tem naredila samomor. Pokopali so ju skupaj.

Vpliv črnske umetnosti, kubizma, različnih smeri, ki so nastajale konec 19. stoletja ter simbolizma, so ga usmerili k posebni interpretaciji resničnosti; človeški lik je zaobjel z linijami, polnimi mehkobe, elegance in občutljivosti, telesnost so nadomestile ploskve nežnih, krhkih barv. Podolgovati obrazi Modiglianijevih oseb, njihove blage poteze in sanjav izraz ter izrazita občutljivost so eden najbolj globoko doživetih izrazov umetnosti na začetku 20. stoletja.

Njegove slike:

Jeanne Hébuterne z belim ovratnikom, 1917–1918, olje na platnu, Christie's, London

Slikar je večkrat upodobil Jeanne s podaljšano linijo glave, vratu in ramen, kar spominja na njegove kiparske figure. Obraz kaže utrujenost, verjetno zaradi nosečnosti.

Jeanne Hébuterne, 1918, olje na platnu, Christie's, London

Mlado dekle, ki je neskončno oboževalo nemirnega in samosvojega umetnika, mu pozira tiho, ljubeče. In tako še na več kot 25 portretih.

Sedeči akt, 1917, olje na platnu, (lastništvo ni znano)

Modigliani je že leto prej začel slikati akte, pozirale so mu običajno prostitutke. Na tem platnu obraz in telo spominjata na Beatrice Hastings, prijateljico, s katero je nekaj časa živel in jo je tudi velikokrat upodobil.

Ležeči akt, 1919, olje na platnu

Slika spominja na Cézannove in Renoirove akte. Mlada ženska počiva zleknjena na temnem kavču. Njeno telo je slikar podaljšal do izkrivljenosti.