Henri de Toulouse-Lautrec, Francoz, 1864-1901

Francoski slikar in avtor prvih klasičnih plakatov

Henri de Toulouse-Lautrec [Anri d Tuluz-Lotrek] s polnim imenom Henri Marie Raymond de Toulouse-Lautrec Montfa se je rodil leta 1864 v stari, cenjeni in premožni francoski družini. V družini so se že več rodov poročali med seboj, tudi oče in mati sta bila bratranec in sestrična, kar je verjetno povzročilo degeneracijo okostja. Lautrec si je pri štirinajstih letih pri dveh padcih zlomil stegnenici, zaradi česar nogi nista več normalno rasli. Lautrec je postal majhen mož, nesorazmernih udov in nerodne hoje − lik, ki ga je pogosto upodabljal v karikaturi.

Leta 1882 je odšel v Pariz študirat slikarstvo in pod mentorstvom uveljavljenih mojstrov risal in slikal portrete. Imel je izjemen risarski dar, ki mu je omogočil, da je razvil svoj slog. Hitra, ostra in pripovedna črta je postala Lautrecov zaščitni znak, pa naj je bila to slika, risba ali plakat.

Kmalu je odkril Montmartre, ki je sredi 80. let postajal vse bolj veseljaška četrt. V svojih prvih delih je Lautrec slikal cirkuško življenje, plesne dvorane, kabarete in zabavišča ter vedno znova slikal njihove največje zvezde. Privlačile so ga tudi javne hiše, večkrat se je za krajše obdobje celo preselil vanje, slikal svet teh mladih žensk v povsem neerotičnih položajih, in naslikal nekaj izjemnih del.

Največja zanimivost Montmartra je bil Moulin Rouge [Muln Ruž] in njegove plesalke kankana. In prav za Moulin Rouge je Lautrec izdelal svoj prvi plakat.

Zanj je uporabil takrat razmeroma nov postopek, ki je omogočal umetniku, da je tekoče risal naravnost na kamen, iz katerega so potem naredili odtis. Lautrec je hitro ugotovil, da pritegnejo mimoidoče ostre črte in velike enobarvne ploskve.

Lautrec je bil najživahnejši slikar pregreh in radosti pariškega nočnega življenja, okolja, ki ga je kljub pohabi sprejelo in zabavalo, in v katerem si je vztrajno uničeval zdravje.

Hudo bolan je umrl leta 1901 na materinem domu v Malroméju.

Nekaj njegovih del:

La toilette (Ženska pri osebni negi), 1889, barva na kartonu, Louvre, Pariz

Ena najboljših Lautrecovih del, zelo posebna, ker na sliki ni niti enega obraza, vendar je drža telesa nekoliko nerodna in značilna samo zanj. Lautrec je pri upodabljanju teles svojih modelov zavestno razumski in nečuten.

Jane Avril pleše, 1892, barva na kartonu, Musèe d'Orsay, Pariz

Kljub varietejski témi je slika polna nežnosti. Jane je bila velika zvezda, Lautreca pa je privlačila predvsem njena odmaknjena prefinjena osebnost.

Aristide Bruant v kavarni Les Ambassadeurs, 1892, plakat

Kabaretni umetnik Bruant (zaslovel s pesmimi o življenju na ulici, revščini, spolnosti in kriminalu) je plakat sam naročil in dosegel, da so ga nalepili po vsem Parizu in tako pripomogel k slavi obeh, slikarja in kabaretnega umetnika.

Moulin Rouge – La Goulue, 1891 plakat

To je prvi Lautrecov plakat, izdelan za zabavišče, ki je združevalo plesno dvorano, kabarete in zabaviščni park. Osrednja osebnost plakata je najslavnejša plesalka, z vzdevkom La Goulue [ La Guli] (Požeruhinja), z bogatimi spodnjimi krili in visoko dvignjeno nogo. Že na prvem plakatu je Lautrec odkril, da bodo le ostri obrisi brez detajlov pritegnili pozornost gledalcev.

Paul Leclercq, 1897, barva na kartonu, Musèe d'Orsay, Pariz

Lepo oblečen mladi mož je pisatelj Leclercq. Ta izjemen portret je naslikan v značilnem Lautrecovem slogu, čeprav v neobičajnem formatu. Nastal je v Lautrecovem ateljeju, na kar kaže skica na stojalu za portretirancem.